XXV. Dnevi poklicne in zaposlitvene rehabilitacije 2026
22. in 23. 9. 2025 Portorož, Kongresni center Portus (Hotel Slovenija)
Glavna tema REHA dni 2026 je bila »DUŠEVNO ZDRAVJE V DELOVNEM OKOLJU: POMEN PODPORNEGA OKOLJA«.
Na strokovnem srečanju REHA dnevi smo s temo »Duševno zdravje v delovnem okolju: Pomen podpornega okolja« osvetlili različne vidike duševnega zdravja zaposlenih ter pomen podpornega delovnega okolja. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje se z duševnimi težavami na delovnem mestu spopada vsak peti zaposleni, četrtina pa stres doživlja pogosto ali vsakodnevno. Dobro duševno zdravje in kakovostni medosebni odnosi so temelji tako posameznikovega blagostanja kot uspešnih delovnih okolij – vprašanje torej ni le, kako zaščititi zdravje zaposlenih, temveč kako oblikovati delovno okolje, ki prispeva k dobremu počutju in duševnemu zdravju. Raziskave so pokazale, da lahko od 50 do 60 odstotkov izgubljenih delovnih dni pripišemo stresu in psihosocialnim tveganjem, zaposleni v podpornih okoljih pa so bolj zdravi, inovativni in uspešni. Naložba v podporno delovno okolje je korist za vse.
Prvi dan REHA dni smo začeli s pozdravnim nagovorom predstavnikov in pooblaščenih oseb soorganizatorjev ob uradni otvoritvi dogodka. Sledilo je predavanje strokovnjaka s področja duševnega zdravja, ki je predstavil ključne izzive in priložnosti ter ponudil širši, sistemski pogled na duševno zdravje v delovnem okolju. Poudarek je bil na tem, kaj lahko posameznik stori v trenutkih duševne stiske oziroma ko se znajde v duševnem neravnovesju, pri čemer je bilo izpostavljeno, da je duševno zdravje dinamičen vseživljenjski proces, h kateremu pomembno prispevamo z razvijanjem samorefleksije in čuječnosti. Program se je nadaljeval s predstavnico evropske mreže ASSEE (Association for Supported Employ ment Europe), ki je prevzela aktualne smernice in priporočila Evropske unije.
V nadaljevanju so sledili prispevki predstavnikov soorganizatorjev oziroma ključnih institucij v Republiki Sloveniji. Obravnavane so bile teme, kot so duševno zdravje in zaposljivost delovno aktivne populacije, kjer je bil predstavljen pomen timskega dela in bio-psiho-socialnega modela pri vključevanju v delovno okolje in ocenjevanju invalidnosti s poudarkom na težavah v duševnem zdravju. Sledila je predstavitev izvajanja novosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jih prinaša ZPIZ-2O že od 1. januarja 2026. V nadaljevanju je bil predstavljen projekt Sodelovanje institucij, ki naslavlja posledice dolgotrajne brezposelnosti – izgubo ekonomske neodvisnosti, motivacije in delovnih kompetenc ter upadanje socialne vključenosti, ki spremljajo izgubo stika s trgom dela. Cilj je vzpostaviti sistemsko povezovanje deležnikov in z novim protokolom omogočiti integrirane obravnave, ki bodo ciljni skupini zagotovile celovitejšo in kakovostnejšo podporo. Prvi dan je bil zaključen s prispevkom »Psihiatrične motnje kot vzrok invalidnosti – od diagnoze do ocene delazmožnosti«. Predstavljen je bil psihiatrični pogleda na ključno izvedensko vprašanje: “Kakšna je preostala delovna zmožnost ob upoštevanju duševne motnje in zdravljenja?”
Drugi dan REHA dni so bile v uvodu predstavljene vsebine nekaterih razvojnih projektov. Prvo so bili predstavljeni rezultati novega projekta za mlade s posebnimi potrebami – PREHOD MLADIH +. V nadaljevanju je bil predstavljen projekt ZPZR-2, model zgodnje poklicne in zaposlitvene rehabilitacije v procesu vračanja na delo z vidika zdravja. Namenjen je postopnemu vračanju na delo oseb s težavami v duševnem zdravju, po bolniškem staležu. Ob zaključku uvodnega dela je bil predstavljen projekt Vključen svet, v okviru katerega je bilo predstavljeno kako grajenje vključujočih delovnih okolij spreminja podjetja in ljudi.
V osrednjem delu je bila pozornost namenjena ozaveščanju o psihosocialnih tveganjih na delovnem mestu, pri čemer je bil poudarek na pomenu in koristih promocije duševnega zdravja pri delu za zaposlene, delovne organizacije in družbo, posledicah kroničnega doživljanja stresa ter neobvladanih psihosocialnih tveganj in problematiki stigme, povezane z duševnimi težavami. Posebna pozornost je bila namenjena prepoznavanju opozorilnih znakov slabšega duševnega zdravja pri delu in sočutne utrujenosti, ukrepom na ravni organizacije in posameznika za obvladovanje psihosocialnih tveganj ter predstavitvi informacij in virov pomoči, ki so na voljo.
V nadaljevanju je bila predstavljena tema mobinga – njegovim vzrokom, prepoznavanju in ukrepanju, saj predstavlja eno izmed oblik psihičnega nasilja v delovnem okolju, ki lahko pomembno vpliva na duševno zdravje in dobro počutje zaposlenih. Predstavljeni so bili najpogostejši vzroki za nastanek mobinga, njegove značilnosti in opozorilni znaki, po katerih ga lahko prepoznamo, ter preventivni ukrepi in možnosti podpore osebam, ki se z mobingom srečujejo. Nato je bil pozornost namenjena predstavitvi pomena gojenja kulture poguma v organizaciji, katere cilj je ustvarjanje okolja, v katerem se zaposleni počutijo varne pri izražanju svojih mnenj, opozarjanju na neustrezna ravnanja ter iskanju pomoči in podpore. Pri tem je bil izpostavljen pomen zaupanja, odprte komunikacije, medsebojnega spoštovanja in odgovornosti vseh zaposlenih pri soustvarjanju zdravega in spodbudnega delovnega okolja. Sledila je predstavitev absentizma v Sloveniji, kjer je bil poudarek na nalogah in področju za izboljševanje stanja v Sloveniji. Drugi dan je bil zaključen s prispevkom podpore pri vračanju na delo pri osebah s težavami v duševnem zdravju po daljši bolniški odsotnosti. Izpostavljeno je bilo vprašanje, kako lahko proces vračanja na delo postane del okrevanja in ponovne vzpostavitve posameznikovega občutka kompetentnosti, pripadnosti in aktivne vključenosti v življenje. Prikazani so bili primeri iz prakse.
Prvi dan REHA dni so bile na podlagi javnega natečaja Ministrstva za demografijo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije že desetič podeljene letne nagrade za dobro prakso na področju zaposlovanja invalidov. Prejemnikom letne nagrade so podelili listino, s katero organizacija pridobi pravico do uporabe promocijskega logotipa INVALIDOM PRIJAZNO PODJETJE.
Nagrade za dobro prakso na področju zaposlovanja invalidov za leto 2025 je v skupini velike družbe prejelo podjetje: NOVARTIS farmacevtska proizvodnja d. o. o., v skupini invalidska podjetja pa podjetje SONCE, podjetje za poklicno usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb d. o. o. in DOM DVA TOPOLA d. o. o. Nagrade za dobro prakso sta podelila Andrej Štesl, državni sekretar MDDSZ in Karl Destovnik, predsednik Odbora za izvedbo javnega natečaja Invalidom prijazno podjetje.
V večernem delu so bila podeljena priznanja ZIZRS za življenjsko delo na področju zaposlitvene in poklicne rehabilitacije. Priznanje ZIZRS za leto 2026 so prejeli: Ksenija Šterman, Liljana Toplak in mag. Karmen Vodenik. Priznanja sta podelila Ana Petrović, predsednica komisije ZIZRS za priznanja in Karl Destovnik, predsednik skupščine ZIZRS.
Podeljeni so bili tudi evropski certifikati kakovosti EQUASS Assurance. Certifikate so prejeli: Želva d. o. o., Ozara d. o. o., SIJ ZIP center in Papilot Zavod. Certifikate EQUASS Assurance sta podelili mag. Andrejka Znoj, generalna direktorica direktorata za invalide Ministrstva za demografijo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije in mag. Valentina Brecelj, vodja Razvojnega centra za zaposlitveno rehabilitacijo pri URI Soča.
Srečanja se je udeležilo 235 strokovnih delavcev, ki delujejo na področju zaposlitvene in poklicne rehabilitacije, invalidskega varstva in zaposlovanja invalidov, ter strokovni delavci, ki v različnih okoljih delujejo na področju ravnanja z invalidnostjo na delovnem mestu ter ostali gostje.